Med vožnjo s trajektom s Cresa sem slišal vprašanje, ki ga je zastavil 5-letnik (po moji oceni) in ob katerem sem začel razmišljati o odgovoru, ki bi mu ga sam ponudil. Nekoč, ko smo živeli še v isti državi, smo bili vsi bolj ali manj enaki (ne bom sedaj o kazalnikih, ki sicer prikazujejo celotno situacijo drugače, ampak o občutku, ki smo ga imeli). Sedaj pa so razlike vse večje in v bistvu je bilo njegovo vprašanje odlično zastavljeno.
- Nisem tako bogat, da bi kupoval poceni stvari
- Če je za volanom bedak, mu ne pomaga niti avto z vso elektroniko in pripomočki
- Kakšen način poslavljanja vi uporabljate?
In ravno včeraj zvečer sem gledal oddajo na televiziji, o kupovanju nepremičnih v tujini, kjer si mladi s povprečnimi služabmi lahko privoščijo nepremičnine v vrednosti preko 300.000 dolarjev - seveda odplačuješ kredit do konca življenja, vendar vsaj živiš lahko normalno življenje, medtem ko v Sloveniji za 30 kvadratnih metrov plačaš krepko preko 100.000 evrov in tudi to odplačuješ dolga leta. In v tem času moraš tudi živeti, kajne?
Drug pogled na njegovo vprašanje si lahko predstavljam preko dopustovanja, kajti kasneje je razložil, da če bi bili na pol bogati, bi verjetno imeli jahto, pa kakšen hiter avto. In bi šli kam drugam na dopust. Ja, dopust - že kot otrok sem ga z največjim veseljem pričakoval. Kljub temu, da je šlo za 10 ali 14 dni, je bil to čas, ki sem ga čakal. Kljub temu, da smo šli v prikolico od podjetja, kjer je bil zaposlen eden od staršev je bilo to obdobje top. Kasneje smo imeli svojo zemljo ob morju in moj koncept morja se je povsem spremenil in še dandanes imam probleme, ko se odpravim na morje in iščem apartmaje, za katere lastniki zahtevajo 100 in več evrov na noč.
In dopust je tisto, kar si marsikdo v sedanjem času ne more privoščiti. Kljub temu, da dobijo zaposleni regres, pa vendar ne gre skozi, ko se preračuna strošek dopustovanja. In ko slišim zgodbe iz Botrstva, ko bi otroci radi vsaj kak dan preživeli ob morju, se mi utrne solza, kajti zavedam se, kako je biti na pol reven. Ja, iz prve roke - ker sem šel v zadnjih letih tudi čez to, ko sem moral mesec preživeti s tako malo sredstvi ... In ko bo kdo rekel, jamraš - ne, samo situacije v življenju so takšne in pridejo trenutki, ko se ti stvari postavijo na glavo, ali pa ti podjetje pač ne plača izstavljenih faktur in si v riti ...
Nazaj k temi. Ja, Slovenci na ven izgledamo srečni, bogati, polni vsega. Pa smo res takšni? Si lahko mladi privoščijo svoje stanovanje pri 25 letih, če jim pri tem ne pomagajo starši? Gre lahko zaposlen s povprečno plačo za 10 dni na morje in bo vseeno preživel do konca meseca?
Verjetno vsak zase najbolj natančno pozna odgovore na ta vprašanja in si lahko sam odgovori glede tega. Sicer pa smo želeli to, kar imamo in sedaj živimo to, kar so nam nekateri prodajali kot suho zlato. Smo na pol revni, ali na pol bogati? Odgovor se skriva v nas samih.
Posted from my blog with SteemPress : https://www.had.si/blog/2018/08/20/mami-ali-smo-mi-na-pol-revni/